Že v otroštvu sem bila občutljiva, tako na lastne, kot na tuje stiske. Iskanja odgovorov na te stiske in preizkušnje, kot tudi različni odnosi in dogodki skozi življenje, so bili pogosti vir premišljevanja, poglabljanja, iskanja. Obenem sem (bila) ves čas usmerjena tudi v razsežnosti duhovnega.

Po srednji šoli sem študirala socialno delo na Fakulteti za socialno delo in nadaljevala na podiplomskem študiju na Fakulteti za družbene vede, kjer sem magistrirala iz sociologije, smeri socialno delo v skupnosti. Istočasno sem se udeleževala dvoletnih predavanj iz sistemsko relacijske terapije na Teološki fakulteti. A to zame ni bilo dovolj. V želji po poglobljenem izkustvenem delu in dodatnih psiholoških znanjih me je pot vodila do dolgoletnega študija in osebnega izkustva psihodinamske psihoterapije. Med tem časom sem dolgo let delovala kot ustanoviteljica in vodja društva, sedaj Zavod MEPI, ki deluje kot nacionalni urad za razvoj, širitev in izobraževanje mednarodnega mladinskega programa za osebno rast.

Šudij psihoterapije sem opravljala v okviru Inštituta za psihodinamsko psihoterapijo, ki je akreditiran s strani Evropskega združenja psihoanalitičnih psihoterapij. Je globinsko psihološki in telesno usmerjen pristop, izhajajoč iz psihoanalize, ki se osredotoča na odkrivanje, predelavo in integracijo nezavednih dejavnikov, ki sprožajo neželena ali nefunkcionalna vedenja.